Zemljevid - Kordova (Cordoba)

Kordova ali Córdoba (izgovarjava [kórdova]) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba. Sprva ibersko in nato rimsko mesto je v srednjem veku postalo prestolnica islamskega kalifata. Staro mestno jedro vsebuje številne spomenike iz obdobja, ko je bila Corduba v Rimskem cesarstvu upravno središče rimskih provinc Zadnje Hispanije (Hispania Ulterior) in Betike (Hispania Baetica), in obdobja, ko je bila kot Qurṭubah prestolnica islamskega kalifata Córdoba, ki je obsegal večino Iberskega polotoka.

V 10. stoletju je bila verjetno mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Med vladavino kalifa al-Hakama II. (961—976) je postala tudi pomembno izobraževalno središče. Al-Hakam II. je odprl veliko knjižnic, medicinskih šol in univerz, ki so veliko prispevale k razvoju matematike in astronomije. V tem času je postala intelektualno središče Evrope. Njeno večinsko muslimansko prebivalstvo je bilo zelo strpno do krščanskih in judovske verske manjšine. Danes je srednje veliko sodobno mesto s 330.000 prebivalci (2011).

Prvi sledovi človeka na tem območju so ostanki neandertalca, stari 37.000-44.000 let. Prvo predurbano naselje je nastalo v tarteškem obdobju v 8. stoletju pr. n. št., prvo v zgodovini omenjeno naselje pa je iz časa Kartažanov, ko so razširili svoje ozemlje preko reke Guadalquivir. Njihov general Hamilkar Barka ga je po numidijskem vladarju Jubi I. Numidijskem, ki padel v bitki v bližini naselja, imenoval Kart-Juba oziroma Kartuba, kar pomeni Jubovo mesto. Kartubo so leta 206 pr. n. št. zasedli Rimljani in konzul Mark Klavdij Marcel je leta 169 pr. n. št. ob njej ustanovil rimsko kolonijo Cordubo. V letih 143 in 141 pr. n. št. je kolonijo oblegal luzitanski poglavar Virijat, ki se je na čelu luzitanskih plemen dolgo časa uspešno upiral rimski ekspanziji na zahod Iberskega polotoka. Kolonija je leta 113 pr. n. št. dobila forum.

V času Julija Cezarja je postala upravno središče rimske province Hispania Ulterior. V rimski Cordubi so bili rojeni veliki rimski filozof Seneka mlajši, govornik Seneka starejši in pesnik Lukan. Corduba je imela pomemben položaj tudi v kasnejši bizantinski provinci Hispaniji (552–572) in pod Vizigoti, ki so Iberski polotok zasedli v poznem 6. stoletju.

Mesto so leta 711 osvojili muslimanski Berberi iz severne Afrike. Za razliko od drugih iberskih mest se Corduba ni vdala, ampak so jo osvojili z jurišem. Prišla je pod neposredno muslimansko upravo. V mestu so se naselili muslimanski guvernerji in leta 716 je postala upravno središče province, podrejene Damaščanskemu kalifatu. Njeno ime so poarabili v قرطبة (Qurṭubah).

Muslimani so cerkev sv. Vincenca razdelili na krščanski in muslimanski del in jo uporabljali v svojem bogoslužju, dokler ni Abd Al Rahman I., glavna oseba Aškerčeve Čaše nesmrtnosti, na njenem mestu zgradil mošeje. Maja 766 je Kurtuba postala prestonica neodvisnega moslimanskega emirata Al-Andaluz, kasneje pa prestolnica samega kalifata. V obdobju kalifata je imela okoli leta 1000 približno 500.000 prebivalcev. V 10. in 11. stoletju je bila eno od najbolj naprednih mest na svetu in veliko kulturno, politično, finančno in gospodarsko središče. V tem času je bila zgrajena Velika mošeja. Pod kalifom al-Hakam II. je imela 3000 mošej, krasne palače, 300 javnih kopališčih in največjo knjižnico na svetu s 400.000 do 1.000.000 knjig. Po al-Mansurjevi smrti leta 1002 je boj za oblast med različnimi frakcijami pripeljal do ropanja in uničevanja Medine Azahare (Madīnat az-Zahrā), utrjenega palačnega mesta kakšnih osem kilometrov zahodno od Córdobe, ki je bilo de facto prestolnica Al-Andaluza, in dragocenih zgradb v Córdobi. Mesto je začelo propadati in je po padcu kalifata leta 1031 postalo prestolnica neodvisnega republikanskega emirata (taifa). Emirat je že leta 1070 osvojil seviljski vladar al-Mutamid ibn Abbad. Slednjega so leta 1091 odstavili maroški Almoravidi in ga pregnali v Maroko, kjer je leta 1095 umrl. Almoravide so v 12. stoletju zamenjali Almohadi.

Pod njihovo oblastojo je mesto še naprej propadalo in prestolnico Al Andaluz so preselili v Sevillo. 29. junija 1236 je Córdobo po večmesečnem obleganju zasedel Ferdinand III. Kastiljski. Mesto je razdelil na 14 colaciones in zgradil številne nove cerkve.

Mesto je še naprej propadalo, predvsem po renesansi. V 18. stoletju se je število prebivalcev skrčilo na skromnih 20.000. Naraščati je začelo šele na začetku 20. stoletja. Córdobo je zaradi obsežne zgodovinske dediščine UNESCO 17. decembra 1984 razglasil za del svetovne kulturne dediščine.

Regionalna vlada (Junta de Andalucía) že nekaj časa razmišlja o ustanovitvi velike mestne občine, v katero bi bila poleg Córdobe vključena tudi mesta Villafranca de Córdoba, Obejo, La Carlota, Villaharta, Villaviciosa, Almodóvar del Río in Guadalcázar. Razširjena občina bi imela približno 350000 prebivalcev.